VIHAR UPANJA expand_less
Se spomniš trenutka,
ko prvič si ogenj prižgal,
obrazov, s katerimi
na novo si pot se podal?
Se spomniš potepov,
se spomniš kako smo iskali, zaklad sred‘ noči,
povezani v duhu branili zastavo,
odkrivali skrite sledi?
Čarobno nebo se zdaj v nevihti nad nami iskri.
Črni žamet temine nam krade stezo izpred oči.
Pesem preteklih dni
nam daje moči,
obljuba še v srcih gori,
nevihta je lepa, odpira obzorja, po nje se nebo spet zjasni.
Pridi, primi se vetra in
objemi ga in zapleši z njim.
Ti in jaz kot nekoč
skupaj bova šla,
kamor naju ponese
VIHAR UPANJA. (2x)