KO TABORNI OGENJ OGREJE SRCE expand_less
Ko taborni ogenj ogreje srce,
prijatelje druži pesem in smeh,
iskre žarijo, spomine budijo
na čarobne trenutke,
na skavtske norosti vse male radosti.
Stvarstvo je podoba Boga,
kjer luna je sestra sonce pa brat,
življenje je igra v njej vreden je vsak, ki želi
svetu podariti svoje odprte dlani.
Ni me strah kam in kako,
saj pripravljen sem na to.
vem, da bo srečna pot,
z menoj boš ti in bo Gospod.
Ker v meni ogenj gori,
prižgan v žaru otroških oči,
ogenj za vedno v meni živi
in da pogum koraku novih dni.