Vsak dan expand_less
Vsak dan mimo mene gre
na stotine ljudi.
V glavnem dosti mar mi ni,
kar se v njih godi.
Skrit v dnevu čaka človek me,
ne znam ga videti,
saj mi ničesar dal še ni,
zastonj ne znam ljubezni vračati.
V mojem srcu, o Gospod, je toliko laži.
Mislil sem, da te poznam,
a le napuh me je slepil.
Od zdavnaj že iz tvojih ran
ljubezni teče kri.
Želim, da brez plačila dam,
če vračam le, v tem ljubezni ni,
ljubezni ni.
Kako in kje naj spet začnem,
da se srce zbudi?
Katera vrata naj odprem,
kje luč mi zagori?
Zagledam te, smehljaš se mi,
zdaj vem, ne morem sam.
Tvoja roka naj zgradi
v moji duši tempelj radosti.
V mojem srcu, o Gospod, je toliko laži.
Mislil sem, da te poznam,
a le napuh me je slepil.
Od zdavnaj že iz tvojih ran
ljubezni teče kri.
Želim, da brez plačila dam,
če vračam le, v tem ljubezni ni,
ljubezni ni.