OČE, PONIŽNO PRED TEBOJ expand_less
Oče, ponižno pred teboj,
pred oltarjem klečim in ves sem tvoj,
saj srce po tebi hrepeni, trepeta,
ko tvoje roke ni, mirno je s teboj.
Oče, ti daješ mi svoj vzgled,
mi pomagaš, da vstanem spet in spet. Vabiš me, da se ti prepustim,
da skrbi pred tebe položim,
daješ mi polet.
Ker ti si v vsaki stvari sveta, v poletnem dežju, vetru, pticah neba, v žarku luči, roži, ki cveti, ti si v soncu, ki žari.
In ti si z nami eno postal,
do konca sveta ti boš z nami ostal, naj te zato glasno vse slavi, Oče, Bog, ljubezen si.
Oče, jaz vem, da Ti želiš,
da pustim Ti, da v meni zaživiš, ko boš ti prek mene deloval, govoril boš, ko bom jaz molčal, milosti deliš.
Ker ti si v vsaki stvari sveta, v poletnem dežju, vetru, pticah neba, v žarku luči, roži, ki cveti, ti si v soncu, ki žari.
In ti si z nami eno postal,
do konca sveta ti boš z nami ostal, naj te zato glasno vse slavi, Oče, Bog, ljubezen si.
Ko vsa teža sveta me pobije na tla, da razbijem kolena. Jokam kakor otrok in Ti, o, moj Bog, mi podaš roko.
Ker ti si v vsaki stvari sveta, v poletnem dežju, vetru, pticah neba, v žarku luči, roži, ki cveti, ti si v soncu, ki žari.
In ti si z nami eno postal,
do konca sveta ti boš z nami ostal, naj te zato glasno vse slavi, Oče, Bog, ljubezen si.
Bog, Ljubezen si Ti!