KAKOR PLAMEN expand_less
Kakor plamen živ
prižge se v nas
neizmerna,
neskončna radost,
ki nihče ne bo je pogasil,
saj Ti med nas si se vrnil.
Kdo lahko sedaj
še o tem molči,
da na poti
spremljaš nas ti,
da za vedno smrt je premagana,
da si nam vrnil življenje.
Razlomi kruh in razdeli ga,
medtem ko sonce zahaja,
naše oči Te zdaj vidijo,
tu si, ostani pri nas.
Kakor plamen živ
prižge se v nas
neizmerna,
neskončna radost,
ki nihče ne bo je pogasil,
saj Ti med nas si se vrnil.
Kdo lahko sedaj
še o tem molči,
da na poti
spremljaš nas ti,
da za vedno smrt je premagana,
da si nam vrnil življenje.
Vedno znova se kažeš Ti,
v tem dejanju ljubezni,
roke, ki zopet lomijo
ta kruh, vir večnosti.
Kakor plamen živ
prižge se v nas
neizmerna,
neskončna radost,
ki nihče ne bo je pogasil,
saj Ti med nas si se vrnil.
Kdo lahko sedaj
še o tem molči,
da na poti
spremljaš nas ti,
da za vedno smrt je premagana,
da si nam vrnil življenje.