Staro leto expand_less
Zapojmo še staremu letu slovo,
prej ko župljani vi greste domov
poslušajte zvesto, odprite srce,
polile vas bodo solze.
Pritekla je ura ločitve za vse
Jezus, Marija v presvete roke
se vama izročimo vsi vdano, zvesto
ko jemljemo danes slovo.
Gotovo, župljan moj, zgodilo se bo,
da tega in onega zmanjkalo bo;
nikdar se več skupaj ne vidimo vsi,
ločiti se moramo mi.
Zamisli se človek, v poslednje reči,
strah naj prešine meso in kosti.
Pomisli, pred božjim prestolom boš stal,
za grehe odgovor dajal.
Le moli, vzdihuj in pretakaj solze:
Jezus odpušča skesanim dolge!
In srečen boš, ki si prišel na ta kraj,
odrešen boš romal nazaj.
Zato naj zvonovi trjančijo zdaj,
vsi, ki smo tukaj, na poti smo v raj;
tu zadnjič trjančijo naj in pojo,
ko pojdemo v sveto nebo.