Tisočkrat pozdravljena, glava s trnjem kronana expand_less
Tisočkrat pozdravljena,
glava s trnjem kronana,
ki ji, iz globokih ran
vre presveta Kri na dan!
Tisoč krat pozdravljena,
tisočkrat pozdravljena!
O, za kaj Zveličar moj,
je iz trnja venec tvoj?
Kdo ti je sovražen bil,
čelo s trnjem ti ovil?
To je storil studni greh,
to je storil studni greh!
Kapljico mi daj Krvi,
ki na kroni ti blesti,
dušo mi operi z njo,
jo pripravi za nebo,
venčani Zveličar moj,
venčani Zveličar moj!
Izpod venca mučnega,
trnja ostrobridkega,
v smrti, Jezus, me poglej
in usmiljeno povej,
da odpustil si moj greh,
da odpustil si moj greh.