NA ROBU CESTE expand_less
NA ROBU CESTE
NA ROBU CESTE SI BIL TI,
TELO DRŽALI SO ŽEBLJI
IN KRI ZALIVALA JE ROŽE
S TRNJA IN OČI.
SO PRILETELE PTICE,
ODNESLE SVETO KRI,
DA Z NJO SO OKRASILE
VSEM, KI TRPE, OČI.
NEKDO JE V GRUDO PRED TEBOJ
ZAGREBEL V ZEMLJO ROŽMARIN, NAD NJIM SI TI, KOT MAKOV CVET,
RAZPET V NEBO IN SVET.
JE SONCE POZLATILO,
VSE KAPLJICE KRVI,
TRPINOM PO VSEJ ZEMLJI
ZA MOČ IN TEŽKE DNI.
VEČERNA ROSA TI TELO
ZAVIJE V PAJČOLAN NOČI,
TAKRAT PRIŽGEM TI LUČ GOSPOD,
SVETILA TI BO V NOČ.
NA NEBU ZAGORIJO
VSE ZVEZDE NAD TEBOJ,
TRPLJENJE SPREMENIJO
V NAJLEPŠI CVET S TEBOJ.