Mati žalostna je stala expand_less
Mati žalostna je stala,
Zraven križa se jokala,
ko na njem je visel Sin,
ko na njem je visel Sin.
V grenko žalost zatopljena
Je nje duša, prebodena
z mečem silnih bolečin,
z mečem silnih bolečin.
O, kaj žalosti prestati
Morala je sveta Mati
k’tere Sin je rešil svet
k’tere Sin je rešil svet.
Sveta Mati, to te prosim:
rane Kristusa naj nosim;
vtisni v moje jih srce,
vtisni v moje jih srce.
S tabo poleg križa stati,
s tabo združen žalovati
v bridkem joku hrepenim,
v bridkem joku hrepenim.
Kristus, ko bo treba umreti,
daj po Materi presveti,
da skušnjave zmagal bom,
da skušnjave zmagal bom.
Kadar smrt telo mi vzame,
dušo mojo naj objame
večne slave rajski dom,
večne slave rajski dom.