Križev pot expand_less
O pridite stvari!
Kaj, glejte, se godi:
edini božji Sin
strašno za nas trpi.
Razbičan, zapljuvan
in kronan, zasramvan,
pred sodni stol zdaj gre,
nedolžen v smrt izdan.
Glej križ mu nalože
na ranjene rame;
objame ga voljno
in nese vseh dolge.
Opešal je v močeh,
podre ga križ, naš greh;
vtopljen v dolge sveta
leži potrt na tleh.
O žalostni spomin,
ko Mater sreča Sin;
bridkosti meč ji gre
do srca globočin.
Omagal Jezus je
od teže križeve.
O Simon, sprejmi križ,
Gospoda usmili se!
S prtom Veronika
obriše Jezusa;
zato ji da spomin
obličja svetega.
Slabosti ves prevzet
Zveličar pade spet:
oh, grehi ga teže,
ki jih ponavlja svet.
Usmiljene žene,
ne jokajte za me,
le zase in svoj rod
točite zdaj solze.
Zveličar omedli,
pod križem spet leži;
o trdo srce, glej,
tvoj greh ga žalosti.
Ko pride na goro,
obleko mu vzemo
in za dolge sveta
še žolča mu dado.
Na križ ga polože
razpno roke, noge
in ostri mu žeblji
spet rane narede.
Na križu Bog visi
in sveta teče kri:
za nas umira Bog;
žalujte vse stvari.
O Mati žalostna,
ki ljubiš Jezusa,
objemaš zadnjikrat
Sinu zdaj mrtvega.
Bridko objokovan
je Jezus v grob dejan;
o grešnik, moli ga,
tvoj greh je zdaj opran.
O Jezus, hvali naj
ves svet te vekomaj!
po svojem križu nam
podeli sveti raj!