Na polnoči grede expand_less
Na polnoči grede,
potihnejo črede,
okrog Betlehema
je petje lepo:
pastirji ne spijo,
srčno hrepenijo;
o, pridi Zveličar,
odpri nam nebo!
Kak zvezde migljajo,
prijazno igrajo,
in sevajo milost
na grešno zemljo;
pastirjem srčneje
se petje ogreje:
o, pridi Zveličar,
odpri nam nebo!
Obda jih svetloba,
nebeška bliščoba,
in angel strmečim
prijazno veli:
“Na božje povelje
oznanim veselje:
Zveličar je rojen,
tam v jaslih leži.”