Glej zvezdice božje expand_less
Glej zvezdice božje migljajo lepo,
odprto široko je sveto nebo;
duhovi nebeški se iz raja vrste,
prepevajo slavo, na zemljo hite.
Obljuba predavna postala je res;
Zveličar je rojen ljudem iz nebes.
Pri ubogih pastircih na slamci leži,
si revščino izvoli, ponižnost uči.
O srečne dušice, ki njega dobe!
Z nebeško tolažbo jim polni srce.
Le k njemu hitimo, saj rad nas ima,
zaupno odkrijmo mu rane srca.