Ni cvetja na tratah ledenih expand_less
Ni cvetja na tratah ledenih,
utihnila log sta in gaj,
tema zagrnila je zemljo
kot mrak, ki zatemnil je raj.
a glejte, obzorje se svita:
brezmadežna v dalji žari,
v adventnem nam času naznanja
vse lepše in srečnejše dni.
Prihaja veselje rešenja,
v zornicah se nam že iskri,
prihaja Zveličar premili:
zravnajmo vse krive poti.
Vse novo naj v srcih postane,
kar slabega je, naj zamre,
in tiha, nedolžna ljubezen
naj v srcih za božič cvete.
Ko prideš, Zveličar mogočni,
nasuj v naše duše pomlad,
da milost bo tvoja v njih cvela,
postala neskončen zaklad.
In kakor žarele so zvezde,
ko prišel si prvič med nas,
tako naj žare naša srca,
ko bliža božični se čas.