V tvojih očeh expand_less
Povej, Marija, te bilo je strah,
ko angel Gabriel s peruti
je otresel prah
nazareških cest,
svetlobo daljnih zvezd
in šepet dekliških sanj,
še neizgovorjen?
Povej, Marija, si slutila,
kaj se skriva v pesmi angelov,
ko si rodila?
Otroških jok in smeh,
prvih staršev greh,
premagan z eno samo solzo radosti
v tvojih očeh.
Vidim svet in vidim
njegovo odrešenje,
vidim radost. vidim žalost,
vidim trpljenje.
Vidim vzpone, padce in poraz,
vidim Sina Tvojega obraz.
Vidim smrt, vidim življenje,
vidim vstajenje.
Povej, Marija, si trpela,
ko obstala si pred vrati,
a vstopiti nisi smela?
Mati, sestra, brat, vsak Njegov je svat,
ko na rame naloži si, ko poljubi križ!
Povej, Marija, kaj si čutila,
ko ga Božja volja je na križ pribila?
Prebodena stran, truplo, polno ran
umito z eno samo solzo žalosti
v tvojih očeh.
Vidim angele, svetnike v Božji slavi,
vidim Božje ljudstvo,
ki za Tabo stopa po poti pravi.
Vidim vzpone, padce in poraz,
vidim Sina Tvojega obraz.
Vidim smrt, vidim življenje,
vidim vstajenje.
V tvojih očeh.