Resnice glas (The voice of truth) expand_less
Na čolnu sredi morja sem
in vere si želim,
da upal iz njega bi na razpenjen ocean.
Udobje lažno pustil bi,
v neznano se podal,
kjer Jezus je, s svojo roko vabi me.
A valovi se mi smejejo, me izzivajo.
Me spominjajo na padce, vse,
kar spodletelo je.
Vsak val se nadme dvigne,
glasno name kriči:
„Ne boš premagal me, nikoli ne!“
A resnice glas govori drugačno zgodbo,
Resnice glas mi pravi,
naj se ne bojim.
Resnice glas obljublja:
„To je v mojo slavo.“
Izmed vseh glasov, ki me obdajajo,
poslušal in verjel bom,
kar Resnica govori.
Kaj bi dal, da moč bi imel,
da upal bi le s fračo
in kamnom v roki
pred velikana postaviti se.
Tisočih vojakov zvok
obkroža me,
ki v oklepih trepetajo,
ker zmanjkuje jim moči.
Velikan pa me izziva in se smeje mi,
me spominja na poraze, vse,
kar spodletelo je.
Velikan kriči in vpije in preneha ne:
„Ne boš premagal me, nikoli ne!“
A resnice glas govori drugačno zgodbo,
Resnice glas mi pravi,
naj se ne bojim.
Resnice glas obljublja:
„To je v mojo slavo.“
Izmed vseh glasov, ki me obdajajo,
poslušal in verjel bom,
kar Resnica govori.
Bil je kamen ravno pravšnji,
zbil velikana je na tla
in valovi niso grozni,
če jih gledaš z neba.
Z orlovimi krili poletim in
se ustavim, ko nad sabo
zaslišim Jezusa!
A resnice glas govori drugačno zgodbo,
Resnice glas mi pravi,
naj se ne bojim.
Resnice glas obljublja:
„To je v mojo slavo.“
Izmed vseh glasov, ki me obdajajo,
poslušal in verjel bom,
kar Resnica govori.