Kadar jaz sem (Krila) expand_less
Kadar jaz sem čisto sam,
gledam, ko zahaja dan,
ko se misli mi podijo kdo ve kje,
skozi okno zrem z željo,
da mi krila zrastejo,
da zaplavam kakor ptica pod nebo.
Kril še dolgo ne dobim,
naj si še tako želim,
in vsak polet končal bi se slabo.
Toda v sebi dobro vem,
da nekoč res poletim,
više, kot oblaki so, kot vidi oko.
Rože so zaspane vse,
zdavnaj se povesile,
mene noč že nežno boža po očeh,
v upanju zdaj sanja vse, čaka,
da se dan prične,
dan, ki večen bo za vse, ki to si žele.
V upanju zdaj sanja vse, čaka,
da se dan prične,
dan, ki večen bo za vse,
dan ki večen bo za vse,
dan, ki večen bo za vse, ki to si žele.