Gledal sem okvarjen obraz expand_less
Gledal sem okvarjen obraz,
pota strnjenih krvavih brazd,
žgoče trnje na laseh, očeh.
In vse to za me?
Žabelj paral nežne je roke,
prah je vdiral v ranjeno srce,
šop krvavih solz na dan privre
in vse to za me?
Ko sem gledal Te ‚z oči v oči,
vedel sem, da krivda me teži,
tudi jaz sem Te zasmehoval in
za denar prodal, zatajil in zbežal.
Tvoj pogled me presenetil je,
razodeval je usmiljenje.
Vedel sem, da si mi odpustil,
za grehe zadostil
Kaj naj lepega Ti še povem,
s čim naj opravičim se, ne vem.
Saj lagati Ti ne morem več,
greh je moj kričeč!
Bil oblečen sem kot farizej,
nosil sulico in bič iz vej,
a dovoli mi še par besed:
Hvala Ti za zgled!
Rad bi hodil za Teboj, Gospod,
a težak je križ in strma pot,
vendar bom poskusil vztrajati,
kot si to delal Ti, ker druge ni poti
Vem, da sem pri tem sem brez moči,
a naslonjen Nate zmogel bi.
Naj ponižen bom, krotak kot Ti,
za blagor vseh ljudi